Mogočni, nespeči orjak sredi Nyamu-Karsokeja, ki prav v sredini med osmimi brati še vedno neutrudno iz svojih neder po pobočjih zliva žarečo lavo.
Po njegovih pobočjih ni zelenja, so le izžgana tla, črna, sajasta kamnina s temno rdečimi brazdami iz katerih se izliva lava. Le ta v stalnem toku teče po pobočju navzdol, ti vroči jeziki pa se končujejo prav v Divjih jezerih, kjer se lava shladi in strdi, tako da jezera vse bolj odmika stran in stran in dviga njihovo dno.
Po pobočju pa se kljub tej neprijaznosti vije izklesana pot, po kateri se pogosto poda kak učenjak v iskanju za redkimi kamni in prahom, katerega uporabljajo za svoje številne različne poizkuse. A kaj bi to bilo, nihče ne pove...