[Rasa]i. Amaradi, nekdaj Estanorci

¤ Izgled
Ni jih veliko, tako pravijo, ki bi ob pogledu na zale Amarade ostali ravnodušni. Milina njihovega obraza, bridkost njihovega pogleda, njih temno modrih, razburkanih oči, te uročijo. Po velikosti niso prav nič višji od človeškega rodu, saj dosežejo tja do dveh metrov višine, nikdar pa manj kot 1,85 metra. Po postavi so sloki, moški imajo popolno atletsko postavo, ki je dar narave, medtem ko je žensko telo utelešenje božanske elegance. Niti za moške, niti za ženske ni postavljenih nobenih omejitev, kakšno frizuro naj imajo, najpogostejša pa je pri moških dolžina, ki sega nekako do ramen, medtem ko ženskam vse tja do pasu. Redki so primeri, ko bi imel kdo skodrane lase. Nihče med njimi nima ravno gostih las, padajo v ravnih linijah strmo navzdol.

Pigment njihove kože je bledo rjavkaste barve z rožnatim pridihom. Od ljudi jih loči le ta razlika, da njihova koža ne premore pigmenta in so zato odporni na sončne žarke. Kot že rečeno imajo temno modre oči, ki, če se poglobimo vanje, delujejo kakor odsev razburkanega morja. Imajo manjša ušesa, slična človeškim, medtem ko imajo podočnjaka rahlo daljša kot drugi rodovi.

¤ Religija
Nekdaj so Amaradi, oziroma tedaj še Estanorci verovali v Veliko Skrivnost, kakor so pravili zmožnosti rokovanja z magijo, katero so zaobvladali skoraj da do popolnosti. A vendar, manj kot sto let tega se je ta religija končala v enem samem dnevu. S prihodom Amareye na oblast in s preimenovanjem Estanorcev v Amarade, so njeni podložniki ovrgli čaščenje Velike Skrivnosti in od tedaj naprej časté samo svojo kraljico, boginjo Amareyo, kakor jo kličejo in edinega predhodnika, ki bi ji lahko bil par, Arirja, graditelja Arir Estanorja in postavitelja civilizacije amaradske.

¤ Bojni znaki
Bojni znak Amaradov so ščiti, na katerih je drevo, starodavni simbol Amaradov, tedaj še Estanorcev, ki ga od zadaj osvetljuje neznanska moč, žar zvezde Amareyine, ki je ugasnila med njenim rojstvom, če gre verjeti Povesti o Amareyi iz zadnjega poglavja Knjige Kraljev. Drevo je tudi simbol in upodobitev drevesa, ki je Amareyi dal veličastno moč, da se je lahko zooperstavila celo kralju estanorskem.
Ščite nosi celotna Amareyina armada, kadar koraka v boj z državo, medtem ko je uporaba ščitov v zasebnih bojih strogo prepovedan in kaznovan s smrtjo, saj je to smatrano za skrunjenje simbola mogočnosti amaradskega imperija.
Ob glavni aveniji, ki vodi od mestnih vrat do vladarske palače, so med mogočnimi drevesi zapičeni nešteti praporji z istimi simboli, ki pa jih v boj nikdar ne ponesejo, saj njihov sovrag že po ščitih in po lepoti voja in opreme prepozna, s kom ima opravka.
Verjetno pa je največji in najmogočnejši bojni znak Amareya, ki jezdi na čelu armade v sijajnem oklepu in venčana z močjo magije, ki ji žari iz oči.

¤ Teritorij
Amaradi poseljujejo gozdove na skrajnem vzhodu, ob Vzhodnem Braniku ali Rúnorju, kakor ga poimenujejo sami, vzhodno od veletoka Féarn'teloríe, od sipin na obalah Morja pa do najjužnejših obronkov Delessana, še onkraj južnega pritoka, poimenovanega Avaedhra.

¤ Vrline
Največja izmed njihovih vrlin je izredna nadarjenost za magijo. Že od malega se amaradske otroke poučuje v prvinah magije in ti jih izredno hitro zaobvladajo. Posledica tega je tudi, da amaradi ne hodijo, temveč lebdijo nekoliko nad tlemi (5cm), čeravno prav tako korakajo, le da se pri tem ne dotikajo tal, temveč lebdijo na nekakšni začni blazini. To jim pomaga predvsem pri hoji v snegu, saj lahko lebdijo nad njim in za seboj ne puščajo sledi, le največji mojstri pa znajo hoditi tudi po vodi, katere gostota je premajhna celo za večino magično zelo nadarjenih posameznikov.

¤ Bivališče
Brez izjeme vsi amaradi bivajo v ličnih hišah znotraj mest. Gre ponavadi za nizke, enonadstropne stavbe z večimi stolpiči, katerih strehe se rahlo zavijejo navzgor, tako da skorajda delujejo kakor velika drevesa. V takih hišah živi ponavadi družina povrečno petih članov. Nasploh živé amaradi nadvse razkošno, saj pomanjkanja v njihovih deželah ni. Sami niso sovražno nastrojeni do nikogar, dokler jih le-ti pustijo pri miru in drugi to upoštevajo.
Se pa amaradi pogosto odpravijo na dolge pohode, sprehode po Delessanu, ki trajajo tudi po več dni ali celo tednov, te sprehode pa izkoriščajo predvsem za sprostitev, meditacijo in obnovitev magičnih moči.

¤ Oblačila & Orožja
Oblačijo se v fine, razkošne tkanine, najraje v svilo, čeravno je tudi bombaž zelo cenjen. Od bar preferirajo temne, mistično temno modra, smaragdno zelena, črna z violičastimi ali rdečimi odtenki. Svetlih oblačil ne nosijo, saj ne pristoji njihovi polti, poleg tega pa izkazuje nedolžnost in šibkost, dve lastnosti, ki jih pri amaradih zagotovo ne boste našli.
Ko pa nastopi vojni čas, zavržejo svoja nežna in lahka oblačila ter si nadenejo čarodejske obleke ali pa trdne, sijoče, a vseeno z blagom v barvi grba in ščitov prekrite oklepe iz najsijajnejšega jekla. Od orožja imajo najraje dolge, dvoročne, uravnotežene in elegantne meče, zadovolji jih tudi ostra sulica ali dvoje krajših, a zato nič manj ostrih mečev, najljubše orožje čarodejev amaradskih pa je bojna palica, kovana iz črnega jekla ter z umetelnim, po možnosti ostrim glavičem. Orožja na daljavo nekako ne uporabljajo najraje, saj strelov in drugih tipov boja na daljavo ne jemljejo kot pravi boj mož na moža, a v boj vedno s seboj popeljejo tudi veliko lokostrelcev. Čeravno niso ravno dobri strelci, pa to skompenzirajo s pomočjo magije, tako da njihov strel ni nič manj nevaren kot strel odorov ali morthoronov.

¤ Prehrana
Tako kot v drugih stvareh, so tudi pri prehrani amaradi nadvse prefinjeni. Njihov običajni obrok sestoji iz vsaj 4 hodov in še tako velik jedec iz drugih rodov bi težko pospravil toliko, kot pojedo amaradi. Najljubša hrana so gozdne živali pripravljene na tisoč in en način, s ponavadi krompirjevo prilogo, ali prilogo iz kakšne druge, tipično Delessanske gomolnice kot je npr. talida (divji gomolj, ki se ga ne da gojiti, temveč se ga lahko le najde na določenih rastiščih po Delessanu. Iz svetov te gomoljke stare amaradke kuhajo izvrsten, zdravilni in regeneracijski čaj). Tudi sadje je dnevno na njihovem meniju, v obliki lahkih malic med delom.
Pijejo le najizvrstnejše vino ali kak sadni sok. Nasplošno niso naklonjeni alkoholu, temveč ga pijejo le med zdravicami ter praznovanji, drugače pa so pristaši zdravih čajev in zeliščnih ter sadnih sokov.

¤ Zaposlitve
Amaradi so, vsi po vrsti zaposleni na večih položajih. Pravzaprav je amaradska družba sestavljena tako, da vsakdo zase poskrbi prek uradov, v katerih je le nekaj oseb, ki dajajo ključne napotke, nato pa vsak posameznik sam uredi vse papirje itd. Drugače pa so številni amaradi zaposleni v magijskih akademijah, izdelovalnicah magičnih predmetov (prstanov, talismanov, amuletov itd.). Tako moški kot ženske so aktivni v teh delavnicah.
Številni moški so tudi poklicni vojaki, stražarji in ogleduhi po Delessanu. Mnogo med njimi je tudi ekspeditorjev, raziskovalcev oziroma znanstvenikov, ki preučujejo fizikalne, kemične in biološke lastnosti vsega v njihovem gozdu.
Nekaj, čeprav malo, pa je tudi žensk, ki delujejo kot prerokovalke v številnih preročiščih. Tja se amaradi pogosto zatekajo, da dobijo nasvet, ki jim ga lahko dajo prerokovalke, katere so v navezi s Silami.

¤ Ureditev
Državna ureditev v Delessanu je absolutistična monarhija. O vsem, o vseh segmentih v družbi odloča Amareya, kdaljica in od ljudstva oklicana polboginja. Uradniški aparat v deželi amaradov je majhen, saj vsi vedo, kje je njihovo mesto in kakšne so njihove dolžnosti. Amareyi svetujeta dve visoki svečenici iz dveh templjev v Arir Estanorju, moških v njeni službi ni, razen na nižjih položajih. So pa, brez izjeme, vsi pisarji na njenem dvoru so moški.
Enkrat letno se v Arir Estanorju zberejo predstavniki vseh mest ter tam poročajo Amareyi, čeravno ona že vse ve pred tem, tako še utrjuje svojo oblast.