[Rasa]i. Odori, orlovski rod

¤ Izgled
Odori so nižje rasti kot ljudje. Najvišji med njimi sežejo 175cm v višino, medtem ko je povprečje za odraslega odora približno poldrugi meter. So sključene postave in precej čokati, tako da v širino merijo več kakor najmočnejši moški - a to ne zaradi debelosti, temveč zavoljo konstitucije telesa. Čeprav izgledajo težki, so njihove kosti, čeravno velike, izredno lahke in zgrajene skoraj na isti princip kakor ptice. To jim tudi omogoča letenje na hrbtih orlov v kraljestvu vipšav. Ženske so, v nasprotju z moškimi, nadvse vitke in postavne in nemalo je bilo oči človeških, ki so zamenjali odorsko dekle za princeso človeškega rodu.

Njihovi lasje so brez izjeme pšenične barve, in segajo moškim do ramen (dovoljeno si jih je striči, še posebej zaželjeno pa si je lase ostriči preden se odleti v boj. Pri ženskah, ki si lase strižejo 2x v življenju in sicer po poroki do ramen ter ob moževi smrti do pasu, saj ponavadi sežejo še preko zadnjice, vse do kolen ali še dlje. A lasje jih ne ovirajo, saj si iz njih spletejo prečudovite kite, tako moški kot ženske, tako da jim na glavi kraljuje resnično veličastna in prelepa zlato lesketajoča krona iz las.

Obraz imajo nekoliko zguban, tako da ne kažejo svoje dejanske starosti, temveč izgledajo vsaj 10 let starejši, k temu občutku pa le še pridodajo predirljiv rjave ali temno zelene, smaragdne oči, pod lepo oblikovanimi obrvmi v barvi las.

Usta in ušesa imajo za človeške razmere nekoliko manjša, a ko se v gostišču ob vrču piva razvije debata, je prav mogoče, da bo ravno odor najglasneje in najhitreje govoril.

Moški imajo brado in brke po želji, in ni je funkcije v kraljestvu, ki bi narekovala obrazno ureditev odorov.

¤ Religija
Brezverniki, bi lahko rekli odorom, zakaj pohlep in ne vera je gonilo odorske družbe in edino merilo uspešnosti ter veličine. Odori niso nikdar verovali v nikogar, seveda se najdejo med njimi izjeme, a uradne religije ni bilo nikoli. Trdijo, da vera človeka otopi, pomehkuži in da odor, ki podleže vplivu vere "ni vreden vetra na krilih slave".
Če že kaj častijo, potem častijo svoje orle, nikakor pa ne nekaj abstraktnega, kot so bogovi.

¤ Bojni znaki
Posebnih bojnih znakov odori nimajo. Ko jezdijo na hrbtih svojih krilatih jahancev, ne potrebujejo drugega simbola, ki bi hodil pred njimi. Njihovi orli, ki jih ponesejo v boj, so najboljši možen bojni znak. Ko se neslišno kakor veter pojavijo na nebu nad teboj, malokateri junak ostane ravnodušen. Z impozantnim, 6-meterskim razponom kril prestraši in navda s strahom še tako pogumnega nasprotnika. A orli ne sodelujejo v bojih. Vsak odor ima v življenju le enega orla in ko ta premine, ne more nikdar več dobiti novega. Zato uporabljajo orle samo za hitro premagovanje dolgih razdalj, hrbte orlov pa ponavadi zapustijo še preden se boj začne.

¤ Teritorij
Odori naseljujejo vzhodni del Gorskega Branika, ki ga imenujejo Amin-Da. Poleg tega si lastijo več kot polovico iglastega gozda Sharadana na SZ ter starodavno mesto na Sredogorju ali Nadin-Daju, ki se imenuje Malmin in ki je zibelka odorske civilizacije, dandanes pa je to utrjeno mesto za obrambo pred ozemeljskimi težnjami sosednjih morthoronov.

¤ Vrline
Presenetljivo je, da kljub impozantnim zgradbam odorov, vklesanih v živo skalo, nikdar niso razvili in izpopolnili svoje kamnoseške in gradbinske tehnike do veličin, kakršne bi jim pripisal. Njihove zgradbe so resda veličastno velike, a vizualno nič kaj lepe. Zato pa so odori mojstri besed. Malo je bilo piscev, pevcev in govorcev, ki so kdajkoli presegli veličino pripadnikov te profesije odorov.

¤ Bivališče
Odori, ujeti v gorah, v votlinah, imajo resda velikanske zgradbe, v katerih so številni uradi njihovega zapletenega in neučinkovitega birokracijskega sistema, medtem ko sami odori prebivajo v velikih komunah oziroma hari-Latih, kakor jih imenujejo sami. Gre za pravtako gromozanske stavbe s 3 prostori, namenjeni pa so moškim, ženskam z otroki ter jedilnici. Odori si delijo vse, kadar so skupaj v hari-latih. Zasebne hiše in stanovanja imajo le vladar in njegova družina, ter devetero Varuhov Daru, ali Bil-Kôdar-Sirjev, velikašev in resničnih voditeljev odorskega naroda. A tudi te, "zasebne" hiše so ogromne in sestavljene iz kvečjemu 4 prostorov. Nikdar niso zaobvladali gradnje prostorsko uporabnih zgradb.

¤ Oblačila & Orožja
Odori se oblačijo v lahka oblačila iz blaga ali kvečjemu iz usnja, saj ne želijo še dodatno bremeniti svojih orlov, ki jih nosijo. Preferirajo sivo in zeleno barvo, nič nenavadnega pa niso niti rumena ali modra oblačila.
Njihovo najljubše orožje so lok, samostrel in sploh vse, kar se da uporabljati na daljavo, saj je to edino orožje, ki ga lahko uporabljajo v sedlu. Od kontaktnega orožja imajo najraje bojne palice in sulice, vešči pa so tudi s kratkimi, ponavadi enoročnimi meči.

¤ Prehrana
Pravi tabu pri odorih je prehranjevanje s perjadjo. Piščancev in podobnega ne boste našli na njihovih menijih. Tudi nasplošno niso ravno gurmani. Prehranjujejo se z obstojno hrano, ki obstane tudi pol leta v njihovih shrambah visoko v gorah. Tam imajo velike žitnice. Svež kruh je na mizi vsak dan, medtem ko je meso prava redkost, razen ob praznikih. Meso, ki je dokaj pogosto na meniju je sušeno. Hrano kondenzirajo v steklenih kozarcih, kompote, marmelade in podobno imajo resnično radi. Potem pa se počasi meni navadnih odorov zaključi z vinom ali vodo. To je vsa prehrambena pestrost odorov srednjega sloja.

¤ Zaposlitve
Odori se zaposlujejo v skorajda vse poklice. Največ med njimi jih je zaposlenih kot uradnikov. Nasploh odorsko kraljestvo slovi kot kraljestvo z najslabšim uradniškim aparatom, ki zaposluje ogromno ljudi, terja veliko denarja, ne kaže pa nikakršnih rezultatov. Velik delež žensk dela v valilnici orlov ter v tkalnicah lanenega blaga, ki ga največ uporabljajo. Veliko žensk dela tudi v zdravilnicah kot negovalke ali v javnih kuhinjah, kjer pripravljajo obroke za celo mesto.
Moški se prav tako lotevajo rudarstva, čeprav v tem niso ravno uspešni. Veliko jih dela v orožarnah in v kamnoseških poklicih, saj se mesta ves čas povečujejo, vedno več se vrta in dolbe v kamnite stene in se s tem pridobiva nov življenski prostor.
Številni moški pa delujejo tudi kot prevozniki materiala in dobrin s svojimi orli iz nižin v visoko ležeča mesta v gorah. Z njihovo pomočjo so odori preskrbljeni s hrano in drugimi za življenje potrebnimi surovinami.

¤ Ureditev
Uradno je ureditev v Amin-Dajskem kraljestvu monarhija, kar pomeni, da vlada kraljeva družina. Na papirju je resda tako in vse odločitve proglaša kralj, a za njim deluje močan Svet Velikašev, Varuhov Daru, Bil-Kôder-Siri. Gre za devetero najpremožnejših odorov, ki so si s svojim premoženjem kupili mesto v tem največjem in najpomembnejšem organu v deželi. Čeravno je na papirju glavni kralj, nima pri vsej stvari prav nič besede. Tako se je v odorskem kraljestvu razvila velikanska in nezatrta korupcija. Deveteri so skrbeli za svoje blagostanje, izkoriščali svoj položaj za še večje bogatenje in s tem kraljestvo pahali vedno globlje. Že dolgo sedaj izgubljajo številne posesti. Najprej so jih morthoroni skoraj povsem izgnali iz Sredogorja, sedaj pa jim preti še izguba Sharadana in severnega konca Amin-Daja s strani ljudi. Narod pa tone vse globlje, nezadovoljstvo je vse večje in neredko se pripeti, da celotno mesto vstane zoper Devetere, ki pa s svojim bogastvom in vojsko, ki jo v celoti kontrolirajo, zatro še tako močan upor.